30. Folkart

  • Ob 30. obletnici mednarodnega folklornega festivala Folkart
  • Trideset let doživetij in spominov
  • Festival prijateljstva - čestitke z vsega sveta
  • Folkart 2018: Praznujmo skupaj!

Ob 30. obletnici mednarodnega folklornega festivala Folkart

V juniju mesecu bo postal 30-letnik, z bolj zasidranim statusom velikana v folklornem svetu kot kdajkoli prej.

Pretiravanje? Ne. Pretiravanju že na splošno nisem naklonjena, tista »sredinska ločnica« je zame že od nekdaj edina sprejemljiva realna slika med dvema poloma, v življenju nasploh, kaj šele v poklicnem. Zato verjetno lahko suvereno krmarim skozi vrtince modernega organizatorskega tornada. Za uspešen rezultat, viden vsako leto na odru mariborskega Festivala Lent, ki je zrasel ravno iz Folkarta, je potrebno že leta pred samim dogodkom metati mreže in trnke in lovke po celem svetu. Globalni festival lahko nastane le iz globalne mineštre stoterih začimb. Folkart je moja ljubezen. Ne morem reči drugače; v tradicijsko kulturo sem zaljubljena že od malih nog. »Folklora«, kot pravimo vsemu, kar diši po ljudskem, je mnogo bolj kompleksna stvar kot zgolj življenjske navade ljudi po svetu.


Folkart 2017 na mestnih ulicah

Čisto na začetku so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, naši Kudovci, kot jim na kratko rečemo, želeli ustvariti tudi svoj festival. Da bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu. In jim je uspelo. Prva leta je ambiciozno zastavljen projekt še iskal svoj prostor pod mariborskim soncem, vendar že čisto osvojil srca Mariborčanov. Kot uspešnega ga je že takoj »vzela pod perutnico« svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d’Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani CIOFFA. 


1. mednarodni folklorni festival Maribor (1989)

Ko je prišel pod okrilje Narodnega doma Maribor, se je uspešna zgodba samo še nadaljevala; Kudovci so ostali pomemben člen organizacije, Narodnodomci pa smo dodajali barvne kamenčke v mozaik svetovne kulturne tradicije, saj smo si zadali nalogo v Maribor pripeljati največje bisere ljudskega izročila z vseh celin sveta. Leta učenja, spoznavanja, raziskovanja in trdega dela so nam pomagala, da je Folkart zavzel mesto enega največjih svetovnih folklornih festivalov. Leta 2013 sploh prvi na svetu, ki mu je svetovni UNESCO namenil častno pokroviteljstvo! Kje so časi, ko so nam prebivalci mesta hodili poročat, češ, »tam na Glavnem trgu pa so neki črni, to so sigurno vaši!« … ali pa … »tukaj, na avtobusni postaji, stoji nek čuden avtobus, notri pa so eni čisto drugačni! « … seveda, to so bili časi brez mobitelov in GPS-ov. Časi, ko so Burjati k nam z avtobusom potovali 7 dni! In Bolgari! Ti so v celem letu v našo pisarno poslali en sam faks s sporočilom v polomljeni angleščini »wi wil kam« in prišli 15 minut pred slavnostno otvoritvijo direktno na oder ter dvignili publiko na noge! Pa ko je šef skupine iz Šrilanke razlagal, da se na vsakoletno avdicijo prijavi 6000 ljudi, sprejmejo pa lahko samo 2; … ko so Filipinci neutolažljivo jokali, mi pa z njimi, ko so odhajali od nas … ko so Maori izjavili, da ne bodo nikoli pozabili Folkarta in Maribora … temu pravim »cioff romantika«.


Folkart 2001: Burjatija

Danes so časi drugačni, romantika pa je ostala. Ko so na lanskem Folkartu Hrvati iz Karlovca na odru razvili dve zastavi, svojo in slovensko, eno ob drugi, je naša organizacijska klapa, zbrana blizu odra, z menoj vred jokala kot dež. Saj za to pri vsem skupaj sploh gre! Svet folklornikov je en sam; seveda so prisotne razlike in drugačnost, vendar smo vpeti v vzajemen občutek skupnosti, pripadanja in iskrenega prijateljstva. Zato bom vedno poudarjala – Folkart je glasnik enakosti in prijateljstva za ves svet! Skozi rast našega svetovno prepoznavnega folklornega festivala sem rasla tudi sama in vsi ostali z menoj. Po korakcih premagujem celo  tisto pregovorno in tradicionalno slovensko ponižnost, ki nas zavira v bolj samozavestnem zavedanju, da delamo velike, odlične in izjemne stvari!


Folkart 2003: ples dervišev

V tem našem svetu, ki pada s tečajev, bi se morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembno je ceniti lastne dosežke. Da imamo vrhunski, edinstven festival tik pred nosom, dobesedno na lastnem dvorišču. Festival, ki ga hvalijo tujci po celem svetu. Od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike in Amerike, od Kitajske do Evrope in Oceanije. Pa ne le tisti, ki so že bili pri nas. Ti bi vedno znova radi prišli.

Iskreno verjamem, da nas takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport zgolj združujejo ter povezujejo, iz nas pa izvabijo tisto najboljše. Kultura je identiteta nekega naroda! In Slovenci smo res nekaj posebnega. Še posebej pa smo Mariborčani strastni, živi, veseli ljudje. Gostoljubni in dobri kot kruh, sicer občutljivi, ampak na pravi strani brega. Če vsi ti tujci, ki že 30 let zapored prihajajo v naše mesto in nam želijo predstaviti svojo kulturo, govorijo le najlepše o prebivalcih mesta in o mestu samem … zakaj jim ne bi verjeli? Zakaj ne bi bili ponosni? Lahko smo! Bodimo ponosni na naš Festival Lent in na našega mladeniča, na Folkart, ki je tik pred svojim tridesetim pragom, z bolj zasidranim statusom velikana v folklornem svetu kot kdajkoli prej.

Alenka Klemenčič, producentka Folkarta


 

Trideset let doživetij in spominov

Naj vas ne zavedejo črno-bele fotografije: Folkart je vse od svojega prvega dne Mariboru podarjal mavrično barvit utrip širnega sveta! 


Rojstna letnica festivala je 1989, njegov oče in mama pa KUD Študent. Da bi proslavili 25. obletnico delovanja, so neutrudni Kudovci, oboroženi z bogatimi izkušnjami, v Maribor povabili skupine iz petih držav. Rodil se je Folkart, takrat poimenovan 1. Mednarodni folklorni festival. Podarili so ga svojemu mestu.


Folkart je s svojo aktivacijo dotlej opuščenega Dravskega nabrežja začel zgodbo o kulturi kot motorju za oživljanje mesta, ki jo že 26 let nadaljuje in tudi letos več kot uspešno piše Festival Lent. Tako so se nastopajoči plesalci pred staro trto nastavili kameram leta 1989.


Leta 1990 je festival postal tudi del svetovnega festivalskega združenja CIOFF®.


Folkart je svoj živahen utrip od prvega dne poklanjal mestu. Leta 1990 je tako pred tedanjim Merkurjem vzniknila cela folklorna vasica, kjer so si mimoidoči z zanimanjem ogledali predstavitve starih domačih obrti.


Leta 1991 je festival zaznamovala osamosvojitvena vojna, zaradi katere so ga prekinili in odpovedali vse prireditve. Vrnitev udeležencev domov je bila nekaj časa nemogoča, ambasade so svetovale svojim skupinam, naj ostanejo v Mariboru, nato pa je stekla prava reševalna akcija, ki bi prav lahko sodila v kak napet akcijski film. Folkloristi iz Litve, Bolgarije in Slovaške so bili v Mariboru s svojimi avtobusi, vsi pa so bili brez vizumov za zahodne države. Njihovi avtobusi so pri Dijaškem domu Lizike Jančar ostali vklenjeni med vojašnico vojvode Mišića in blokado pred njo. Najprej se je opogumil – brez vednosti mariborskih organizatorjev – šofer litovskega avtobusa. Nekako mu je avtobus uspelo zriniti mimo vlačilcev v blokadi, s tem pa je odprl pot tudi Slovakom in Bolgarom. Organizatorji so poskrbeli za varen prevoz do Jurija, tam pa so bila na vrsti pogajanja z avstrijskimi obmejnimi organi. Najtežje je šlo z Bolgari, toda razumevanje človeške stiske v takšnih vojnih razmerah je premagalo administrativne ovire in Avstrijci so spustili folkloriste v svojo državo brez vizumov.


Uradni začetek četrtega Folkarta leta 1992 je bil hkrati tudi slovesnost ob prvi obletnici slovenske državnosti. Slavnostni govornik na proslavi je bil Jelko Kacin, udeležbo na festivalu pa so zaradi dogodkov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini odpovedali Kanadčani, Rusi, Italijani in Baski. 


Leta 1993 je peti Folkart podal roko prvemu Festivalu Lent. Prizorišča festivala so organizatorji raztegnili po vsem območju Lenta, Glavni oder pa postavili ob Vodnem stolpu. 


Folkart 1995 je bil že festival, ki je v Maribor pripeljal skoraj ves svet. Nastopile so folklorne skupine iz ZDA, Rusije, Gruzije, Nove Zelandije, Švice, Hrvaške in Slovenije, pa tudi Slovenci iz Kanade. Za pravi val navdušenja so poskrbeli Maori iz Nove Zelandije.


Tudi to se zgodi; organizatorje, ki so se krepko namučili, da so pridobili vize za nastopajoče iz Senegala, so ti že prvi dan festivala leta 1996 neprijetno presenetili. Najprej so na Lentu prodali svoja pisana tradicionalna oblačila in nakit, nato pa poskusili prebegniti v Italijo. 


Sedem obiskovalcev na kvadratni meter! Tako so število obiskovalcev, ki so se na Festival Lent 1997 zgrnili ob zaključku 9. Folkarta – bilo jih je 60.000 – opisali v Večeru. Organizacija festivala in njegovo zvesto mariborsko občinstvo pa sta navdušila tudi visokega gosta, predsednika svetovnega festivalskega združenja IFEA, Bruca Skinnerja. 


Folkart je še kako živahen tudi za odrom! Ena Folkartovih najbolj zabavnih žurerskih tradicij je vsakoletni izbor Miss Folkarta. Ne, ne skačite v zrak, nobenega šovinizma se ne gremo, ne razkazujejo se dekleta v bikinkah. Tekmovalke za Miss Folkarta so – moški! Leta 2005 je laskavi naziv osvojila ta kosmatonoga lepotica.


 

Festival prijateljstva - čestitke z vsega sveta

V času festivala postane Maribor svet v malem, ki živi in utripa s pisano množico jezikov in kultur! Nešteto prijateljstev se je v tridesetih letih stkalo na festivalskem odru, pa tudi na mestnih ulicah in trgih. Kako trdna so ta prijateljstva in kakšen ugled si je Folkart ustvaril v svetu kažejo čestitke, ki prihajajo z vsega sveta!

»CIOFF® že od leta 1989 podpira Mednarodni folklorni festival Folkart v Mariboru, ki v mirnem in prijaznem vzdušju združuje tradicijo ter ljudsko umetnost sveta. Nastopajoči s svojim programom omogočijo občinstvu in tudi drugim udeležencem vpogled v kulturno tradicijo svoje dežele in stremijo za tem, da tudi sami razumejo kulturo drugih. Festivalu Folkart želim veliko uspeha ob 30. obletnici. Še vedno se z veseljem in naklonjenostjo spominjam svojega zadnjega obiska na Folkartu izpred desetih let, ko sem se udeležil praznovanja ob njegovi 20. obletnici. Folkart je eden najpomembnejših folklornih festivalov pod okriljem CIOFFA®, ki se vsako leto odvijajo po vsem svetu! Izrekam vam iskrene želje, dragi prijatelji, in vse najboljše za rojstni dan!«
Philippe Beaussant,
predsednik svetovne organizacije CIOFF® in predsednik sveta za povezovanje ONG–UNESCO


Folkart 2016: Kostarika

»Najprej bi želel čestitati Folklornemu festivalu Folkart v Mariboru za 30 let! 
Izmenjava različnih kultur v festivalskem ter folklornem okviru na Folkartu odlično uspeva že mnogo let. Sam sem večkrat obiskal Folkart, zato lahko trdim, da je to festival na zelo visokem nivoju in prepričan sem, da bo uspešen tudi v bodoče. Folkart, ki je pred mnogimi leti nastal v Mariboru kot član svetovne organizacije CIOFF®, pomeni vrhunec folklornih festivalov v Sloveniji – lahko ste ponosni nanj!«
Wolfgang Denke-Otterbein,
predsednik Festivalske komisije v svetovni organizaciji CIOFF® 

»Ko smo nedavno tega v družinskem okolju upihnili 30 svečk, so nas zajele toplina, sreča in ponos. In spet se bliža ta svečani trenutek, ko bomo enako proslavili našega tridesetletnika, naš Folkart. Človek kar verjeti ne more, da je že toliko star. Tako nebogljen in neizkušen je vstopil v svet svetovnih festivalov! Je rastel, se razvijal, izpopolnjeval in si okoli sebe ustvaril izjemno ekipo, ki ga je popeljala do naziva najboljši folklorni festival te velikosti v Evropi! Upihnili bomo svečke in zajele nas bodo toplina, sreča in ponos.«
»Tovariš«, Vasja Samec,
vodja programa


Folkart 2017: Burundi

»Maribor je bil vedno mesto, kjer se narodna zavest, kulturna identiteta in tradicija visoko cenijo – zato ni naključje, da se je pred 30. leti uresničila zamisel o organizaciji mednarodnega folklornega festivala, kjer ni bila le želja pokazati našo nesnovno kulturno dediščino ampak spoznavati tudi tujo. V vseh teh letih so obiskovalci festivala Folkart na Lentu lahko uživali ob osupljivih plesih, kostumih, ritualih, glasbi in instrumentih ljudstev iz vseh petih kontinentov, ki jih je prizadevnim organizatorjem uspelo pripeljati k Dravi. Hkrati je v obiskovalcih vsako leto bolj dozorevalo tudi spoznanje, da so tradicijska kultura in kulturna raznolikost vsakega naroda vrednote, ki jih je treba spoznati, spoštovati in varovati pred pozabo … to pa so hkrati tudi cilji UNESCA, ki je temu festivalu že večkrat nudil visoko pokroviteljstvo. 
Hvala vsem ljubiteljem folklore, ki velja za najpopolnejši prikaz nesnovne, tradicijske, žive dediščine pri nas in v svetu; in veliko uspeha Folkartu tudi v prihodnje!«
Magdalena Tovornik,
veleposlanica pri UNESCU (2002–2006) in predstavnica CIOFFA® pri UNESCU

»Mariborski festival je star že 30 let! 
To dolgotrajno življenje je dokaz, da je Folkart festival, ki odraža lepo podobo kulture v Sloveniji. Našel je svoje mesto in osvojil občinstvo, ki mu je zvesto in je tudi poznavalsko. Imel sem priložnost in srečo, da sem veliko let sodeloval z Alenko Klemenčič; to je bila zelo bogata
in nepozabna izkušnja, nepogrešljiva za uspeh vseh velikih mednarodnih kulturnih dogodkov! Mariborski festival Folkart je izjemen model, zato mora živeti še dolga leta.
Bodite ponosni!«
Jean-François Proux,
ustanovitelj Festivala Montoire, Francija, predsednik CIOFFA® Francije (1993–1997) in član sveta direktorjev svetovnega CIOFFA® (2001–2007)


Folkart 2017: Bolgarija

»Ko smo prispeli v Slovenijo in v Maribor, nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, še manj pa smo vedeli, da bomo našli svojo evropsko družino! Doživeli smo tako toplo dobrodošlico, da smo se takoj počutili kot doma. Festivalski program je vsem udeleženim skupinam resnično dovoljeval, da se med seboj spoznamo in izkoristimo možnosti za bogato kulturno izmenjavo. Tisto leto, ko smo bili na Folkartu, smo se udeležili obilice ostalih dogodkov na naši turneji po Evropi; vendar je bil Folkart vsem članom in vsem nastopajočim naše fidžijske skupine VOU najbolj pri srcu! Vzdušje je bilo tako pozitivno, vsi odri in prizorišča, vse je bilo fantastično in organizatorji ter gostitelji tako prijazni, gostoljubni in zabavni. In čutimo, da smo sklenili prijateljstva za vse življenje!«
Sachiko Soro,
vodja skupine VOU, otočje Fidži


Folkart 2016: Fidži

»Dragi prijatelji!
V neizmerno veselje mi je, da je vaš veličasten festival dosegel trideseto obletnico! Folkart je edinstven prostor, kjer so združene in zaščitene kulture vseh ljudstev sveta, kot v gnezdu. Čestitamo odlični ekipi, ki s svojim delom to omogoča in nam daje priložnost, da vsako leto žanjemo nova prijateljstva
Alejandro Miguel Tapia,
generalni direktor folklornega ansambla Gran ballet Agentino in član mednarodnega Plesnega sveta CID

»Folkart je festival kot nobeden drugi.
Vzdušje tega festivala, tako pomembno za dušo, združuje ljudi na več načinov. Festival je organiziran ambiciozno, kulturna medsebojna povezanost med narodi je povsem naravna. Udeleženci dobimo močan občutek pripadnosti in vpletenosti v samo dogajanje. Skozi ves teden imamo priložnost rasti tudi po osebni plati, saj spoznavamo, da smo vsi resnično enaki. Udeležila sem se že na desetine folklornih festivalov po svetu, vendar me je Folkart res presenetil. Našla sem celo dušo-dvojčico z druge strani sveta!
Folkart je več kot očitno festival, narejen z dušo in srcem!«
Eevi Miettinen,
vodja folklorne skupine Motora iz mesta Joensuu, Finska


Folkart 2016: Argentina

»V svetu folklore je prava redkost toliko let obdržati festivalsko tradicijo; verjamemo, da je bilo za to potrebno ogromno dela, entuzijazma, volje in vztrajnosti. To, kar dela Folkart poseben, je prisrčnost ljudi, ki so vključeni v vse nivoje organizacije; posebni sta njihova predanost in ljubezen do folklore ter tradicije. Posebej bi se želeli zahvaliti producentki Alenki Klemenčič, ki s svojim profesionalnim načinom, s prisrčnostjo in prijaznostjo omogoča Folkartu, da je odličen festival, kjer se srečujejo svetovne kulture. Obstaja star ljudski rek: »Folklori se mora človek posvetiti z dušo, plesati s srcem in se predati z ljubeznijo.« Natanko ta rek opisuje duh in ljudi, ki ustvarjajo Folkart!
V želji, da bi doživel še veliko takšnih obletnic, festivalu Folkart in vsem vključenim v organizacijo iskreno čestitamo!«
Prim. Željko Štajcer, dr. med.,
predsednik Ansambla folklornega »Matija Gubec« in direktor Folklornega festivala Karlovac


 

Folkart 2018: Praznujmo skupaj!

Okrogla obletnica! 

Ja, leto 2018 pa bo res še posebej praznično. Jubilejni 30. Folkart, ki bo v okviru Festivala Lent 2018 spet privabljal staro in mlado, ponovno na velikem, plavajočem odru na Dravi, je mladenič, ki je z velikimi koraki dosegel svojih (prvih?) 30 let. Postal je velik; znan po vsem svetu, priljubljena ter želena destinacija mnogih tujih skupin. Vabljiv je, obljublja!

Zgolj za ceno Lente, festivalske vstopnice, bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji čarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izročila. Da, samo z Lento, letos brez posebnih vstopnic.
Dva slavnostna koncerta ponovno na Glavnem odru na Dravi, otvoritev (v torek, 26. 6. ob 21.00) in slavnostni zaključek, z velikim ognjemetom kot darilom za nastopajoče in za Mariborčane (v soboto, 30. 6. ob 21.30).

Po Mariboru pa bodo ulični nastopi vrhunskih folklornih skupin z vsega sveta na ogled brez kakršnekoli vsopnine, seveda. V sredo, 27. 6. in v četrtek, 28. 6. dopoldan in v večernih urah, ter v soboto, 30. 6. dopoldan, ko se »pol Maribora« zbere na Grajskem trgu, bomo lahko spremljali na desetine nastopov folklornih skupin po centru mesta, po ulicah in trgih kot tudi v Mestnem parku. Vse skupaj bomo začinili z velikimi povorkami!

Folkloristi komaj čakajo na te nastope, razveseli jih množica ljudi, s katerimi se zelo radi družijo in jih tudi naučijo kakšen plesni gib, značilen za svojo kulturno tradicijo. Vsi po vrsti hvalijo čudovito mariborsko publiko.

Barvito bo, čudovito, glasno in strastno!

Izbrati skupine za jubilejno leto je bil poseben izziv; o, ja, bilo je pestro. Dolgotrajno in polno izzivov, na trenutke je vladala panika ... kaj pa, če katera skupina ne bo prišla? Skrb in negotovost vse do prihoda skupin je vsako leto enaka, vendar na osnovi izkušenj tudi obvladljiva. Ponovno bomo doživeli raznolikost, tako značilno za prebivalce našega planeta. Recimo skupina iz Argentine se nam je javila sama, saj so slišali za Folkart in bi želeli prikazati predvsem tango, ples strasti iz revnih četrti Buenos Airesa. Prihajajo izjemni, očarljivo ležerni Črnogorci, ki na vsakem koraku izžarevajo ponos in svoje aristokratsko poreklo. Z nami bodo afriški »levi« iz Kenije, ki nam bodo prinesli vroče ritme svojega črnega kontinenta; prišla bo tudi vrhunska skupina iz Peruja, ki goji skrivnostno kulturo Inkov. Republika Tuva je manj znan južnosibirski biser na meji z Mongolijo, od koder prihajajo pevci grlenega petja ter plesalci, ki ohranjajo tradicijo nomadskega življenja. Pozdravili bomo tudi vrhunsko skupino iz Srbije, ko bomo lahko znova podoživljali spomine na nekdanjo skupno državo. Seveda pa je na Folkartu vedno zastopana tudi naša Slovenija. Seveda bodo nastopali domačini, gostitelji skupin v času bivanja v Mariboru, neumorni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora – brez njih ne gre. Pridružili pa se nam bodo tudi člani Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, skupine, ki je nastopila že na prvem Folkartu.

Načrtovali smo, iskali, sestavljali mozaik in delali na polno, skozi vse leto in še kakšno prej, preden smo »zabetonirali« program in se lahko veselimo folklornih skupin z vsega sveta, ki bodo stopile na naš oder. Srečni smo, ko opazujemo vesele obraze ter sproščeno uživanje Mariborčanov, kot tudi obiskovalcev od drugod, ob vrhunskih predstavah folkloristov, srčnih ambasadorjev svoje izjemne, tradicijske kulture.


Več o nastopajočih:

Argentina: Temperamentni in strastni ritmi ljudske tradicije ter tanga


Asociación Artístico Cultural de Tango y Folclore »Nuestras Raíces«, Rosario

Argentinci so zaradi množičnih migracij v njihovo deželo skozi zgodovino znani kot najbolj »evropski« narod Južne Amerike. So ponosen, samozavesten in tradicionalen narod, zvest družini ter svoji bogati zgodovini. Obilica tujih kulturnih vplivov se zato zrcali predvsem skozi njihovo lastno tradicijo. Skupina »Nuestras Raíces« (Naše korenine) v enaki meri goji tradicijo gáučov, po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, kot tudi tradicijo tanga, ki izhaja iz revnih četrti Buenos Airesa. Predstava, ki prinaša ogromno strasti in ljubezni do umetnosti.

Kenija: Vroči afriški ritmi z bogatim ljudskim izročilom


»African Tumbas«, Nairobi

Ta folklorna skupina iz Kenije, države na vzhodu črne celine, je bila ustanovljena že leta 1996. Ob uporabi značilnih glasbil in z nošami različnih plemen nas skozi temperamentne predstave popeljejo skozi bogato tradicijo svoje obmorske države. Njihovi plesi so polni nam tako zanimivih afriških ritmov, posebne energije in nenehnega gibanja. Vse skupaj pa izdatno podkrepijo z udarci na bobne, imenovane l'Ohangla; ti imajo pomembno vlogo pri vseh tradicionalnih dogodkih – pri poroki, rojstvu in ob smrti, kot tudi ob verskih obredih.

Črna Gora: Ponosna drža in očarljiva ležernost, prepletena z aristokratskim poreklom.


Folklorni ansambel »Crna Gora«, Podgorica

Skozi burno zgodovino se je ta mala, gorata deželica nenehno borila proti zavojevalcem in ustoličila enega najbolj karizmatičnih voditeljev, vladiko Petra Petrovića Njegoša. Ni bil le napreden in izobražen, znan je bil tudi po svojem smislu za humor. Utrjeni v neštetih bitkah so se Črnogorci izoblikovali v klen, samosvoj narod, ponosen in zaljubljen v svojo kulturno identiteto. Ta pridih aristokratskega bomo videli tudi v nastopih izjemnega ansambla »Crna Gora«, katerega prvenstvena naloga je ohranjati bogato ljudsko izročilo svoje domovine, predvsem pa ga na umetniški način predstavljati po svetu. Z bogatimi narodnimi kostumi, petjem in glasbo poudarjajo raznoliko ter bogato tradicijo.

Peru: Izjemen, avtentičen prikaz izročila Inkov


C.I.D.A.N. »MiPeru«, Lima

Najbolj poznana civilizacija, ki je živela na območju Peruja, so prav gotovo Inki. Njihovi začetki so zaviti v tančice mitologije in zapisani v redkih dokumentih Špancev, katerih prihod v 16. stoletju je pomenil konec te izjemne civilizacije. Po vsem svetu znani, odlično ohranjene razvaline »Izgubljenega mesta Inkov« se nahajajo na gori Machu Picchu (v jeziku Kečua »stara gora«), na skoraj 2500 m visokem gorskem grebenu. Izjemna zgodovina, prepletanje različnih vplivov in starodavna kultura, vse to in še več je združeno v nastopih ene najbolj znanih in tudi zaželenih gostij svetovnih folklornih festivalov, skupine C.I.D.A.N. MiPeru, katere začetki segajo v leto 1985.

Rusija, Republika Tuva: Mistika, grleno petje in redko videna tradicija


»Sayani«, Kyzyl

Avtonomna Republika Tuva je zibelka zelo posebne in nenavadne kulture. V središču Azije, ob mistični reki Jenisej, ta sibirska dežela razkazuje svoje izjemne naravne lepote, raznolikost vse od tundre do puščave ter severne jelene v bližini mongolske meje in kamele na jugu. Vse to zaznamuje Republiko Tuvo kot čarobno in skrivnostno. Nacionalni ansambel Sayani predstavlja običaje in življenje starodavnega nomadskega ljudstva, katerih potomci so ohranili lasten jezik in prvotno, izvirno kulturo. Njihova predstava pa temelji tudi na mitih in legendah ostalih azijskih ljudstev, živečih na tem območju. Vsekakor ena največjih atrakcij letošnjega Folkarta.

Srbija: Barvita, energična, močno zakoreninjena ljudska tradicija


Ansambl narodnih igara i pesama »KUD Sevojno«, Sevojno

Ko je bilo leta 1954 ustanovljeno kulturno-umetniško društvo Sevojno, so mnoge generacije dobile priložnost ukvarjati se z ljudskimi plesi, pesmimi in glasbo, saj je znano, da Srbi gojijo globoko spoštovanje do svoje kulture. Originalnost, raznolikost, udarni ritmi, lepota noš, nezgrešljiva iskrivost in veličina ljudskega življenja so temelj sleherne predstave folklornega ansambla, ki je gostoval po vsem svetu ter vsa leta svojega obstoja pobira najvidnejše nagrade tako v tujini kot doma, v Srbiji. Prav tako ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih običajev in avtentičnost narodnih noš, saj so v njihovi zbirki tudi noše, stare preko sto let.

Slovenija


Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor

Mladost, zagnanost, ljubezen do kulture svoje dežele
Uspešno zgodbo, ki se tudi v današnjih časih razvija ter vzpenja, so daljnega leta 1964 začeli takratni člani AFS Študent. Izvajali so plese celotnega območja nekdanje Jugoslavije ter se proslavili na neštetih festivalih po celem svetu. Leta 1989 so svoja potovanja nadgradili z ustanovitvijo lastnega folklornega festivala, mednarodnega CIOFF® folklornega festivala FOLKART, iz katerega se je nekaj let kasneje razvil mednarodni Festival Lent. »Kudovci«, kot jim pravimo Mariborčani, so marljivi gostitelji vsem tujim nastopajočim folklornim skupinam na Folkartu. Z roko v roki z Narodnim domom Maribor skrbijo, da se folkloristi v našem mestu odlično počutijo in nas zato razveseljujejo z najboljšimi predstavami. Članom AFS Študent že vse od nastanka Folkarta pripada čast, da ob otvoritvi nastopijo prvi, na slavnostnem zaključku pa občinstvo kot zadnji nastopajoči povabijo na naslednji festival.


Akademska folklorna skupina »France Marolt«, Ljubljana:

Uspešno nadaljevanje tradicije in predanost ljudskemu izročilu.
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. Tako je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje občinstvo vedno znova navduši. V sedemdesetih letih nenehnega delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade. Člani so zelo dejavni, saj na leto izvedejo več kot 60 koncertov, krajših nastopov in delavnic ter številne samostojne projekte. Skupina je nastopila že na prvem festivalu Folkart in zato si boljšega, kot je njihov nastop tudi ob 30-letnici, ne moremo želeti.

Za ogled dogodkov programa 30. Folkarta na Glavnem odru na Dravi potrebujete 9-dnevno festivalsko vstopnico Lento (25 € / 15 € za študente, dijake) ali Dnevno Lento (15 €). Število mest je omejeno, zato priporočamo, da na prizorišče pridete pravočasno!
Vsi ostali dogodki v sklopu 30. Folkarta so za obiskovalce brezplačni.

Vstopnice lahko kupite v Narodnem domu, Eventimovih prodajnih mestih, na Petrolovih servisih ali Poštah Slovenije ter v času festivala na 4 prodajnih mestih: ob Glavnem odru, pri Minoritih, v Vetrinjskem dvoru ter v dvorani Union.

Preberite vse podrobnosti o PROGRAMU FESTIVALA LENT 2018 in si oglejte pregleden URNIK DOGODKOV