Priporočamo

Matkovič ima samosvoje mesto v slovenski glasbi: s tradicionalnimi jazzovskimi pristopi povezuje svoje izkušnje vzhodnjaške miselnosti, reduktivnih, minimalističnih tehnik ter zvoke narave in elektronike.

Igor Matkovič že vrsto let razvija svoj kvintet: včasih z renomiranimi gosti, kot je denimo poljski pianist Macin Wasiewski (Tomasz Stanko ipd.), ki mu je pandemija prekrižala načrte za letošnji nastop na Festivalu Lent, včasih pa z glasbeniki, ki izhajajo iz domačega okolja. Glasba zasedbe tako spontano raste, se razvija in brez nepotrebnega hitenja razkriva še neslišane plasti. Teh je spričo Matkovičeve naklonjenost številnim glasbenim žanrom – ne le jazzu – in ob izkušnjah ostalih članov kvinteta veliko. Ne kaže pozabiti, da je Matkovič poleg jazza, s katerim ga običajno povezujemo, aktiven tudi kot skladatelj za področje televizijskih oddaj, na turnejah pa je igral tudi z Magnificom, sodeloval z Nino Strnad, Katjo Šulc, N'Tokom, Alenko Godec ... in skupino Dan D.

Matkovič ima samosvoje mesto v slovenski glasbi: v svoji glasbi s tradicionalnimi jazzovskimi pristopi povezuje svoje izkušnje vzhodnjaške miselnosti, reduktivnih, minimalističnih tehnik ter zvoke narave in elektronike. Na čudi torej, da ga številni vidijo kot slovenskega ekvivalenta Tomasza Stanka, Dave Douglasa ali Nilsa Pettra Molværja.

Kljub pandemičnim omejitvam je Igor za letošnji Jazz Podij pripravil tri povsem različne nastope, ki odsevajo pestrost in raznovrstnost njegovega aktualnega glasbenega ustvarjanja.


Igor Matkovič, trobenta, elektronika
Milko Lazar, klavir
Jošt Drašler, kontrabas, bas
Jani Moder, kitara, elektronika
Kristijan Krajnčan, bobni, tolkala

Lokacija

Pokrovitelj dogodka

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava