35. mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART
27. 6.–1. 7. 2023
Folkart, okno v svet
Mariborski mednarodni folklorni festival Folkart je največji slovenski festival ljudske tradicije in eden izmed evropskih »velikih pet«, poznajo pa ga tudi po celem svetu. Vsako leto ponudi prave bisere svetovne tradicijske nesnovne umetnosti, ki jo Mariborčani lahko spremljamo dobesedno na domačem dvorišču.
Mnogo je bilo že zapisanega o tem našem folklornem prazniku. Vztrajno ponavljamo, kar je prav, da so si ga leta 1989 izmislili takratni člani Akademske folklorne skupine Študent, torej naši »Kudovci«, in da so sedanji člani še vedno v veliko pomoč pri izvedbi.
Folkart je v štirih letih delovanja postavil temelje za Festival Lent. Že takoj je postal edini slovenski tovrstni festival, ki ga je pod okrilje vzela svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festival de Folklore). Na njegovem odru se je v vseh letih zvrstilo že več kot 82 različnih držav z vsega sveta. Čudoviti spomini nas vežejo na nešteto vrhunskih skupin, ki so nam prinesle delček svoje kulture. Včasih tako posebne, da smo jo sploh prvič videli v živo – recimo Republika Tuva, Kabardino-Balkarija, Burjatija, Baškortostan … le kdo bi vedel za vse te države? Pa Havaji, Filipini, Otočje Guam, Fiji, Swaziland, celotna Evropa od Grčije do Finske, Burundi, Kitajska in Kuba, od Argentine do Urugvaja, Mehike in Brazilije ter Peruja. Kostarika, Panama in Kolumbija, derviši iz Turčije in divji bojevniki iz Osetije. Pa Laponci iz arktičnega kroga in plesalci z vročih Cookovih otokov. Da o Maorih z Nove Zelandije sploh ne govorimo. In še in še bi lahko naštevali. Na mariborski Folkart je že skoraj ves svet prinesel svoje edinstvene zgodbe.
Hvaležni smo zanje, ustvarile so nam nepozabne spomine. Čas pa je, da pogled usmerimo naprej.
Petintrideset let ni kar tako – vsa leta je Folkart deloval nemoteno, celo v času pandemije, ki nam je vsem obrnila življenje na glavo. Zato ničesar več ne jemljemo kot samoumevno. Letošnja bera držav je takšna, da še sami komaj verjamemo. Ampak, kot vsako leto, ko se želodec krči od nervoze vse do takrat, dokler letala ne pristanejo in avtobusi po dolgi poti ne prispejo v Maribor, bo do letošnjega junija še bolj napeto. Kajti bera držav je izjemna in za zdaj velja, da jih bo kar pet v Evropo prispelo z drugih kontinentov, torej bodo »prifrčali«. Ravno zaradi tega ohranjamo zdravo mero previdnosti. Saj, kajti pri programu Folkarta res do zadnjega ne vemo, če bo vse »klapalo«.
V današnjem svetu, ko zemlja vse bolj pada s tečajev, so lahko spremembe kaj hitro edina stalnica.
Ogromno delo, ki ga zahteva priprava in izvedba takšnega festivala, kot je Folkart, je v celoti poplačano, kadar organizatorji na nastopih folklornih skupin lahko vidimo veliko, veliko zadovoljnih in nasmejanih obrazov.
Folkart gostuje po Sloveniji
Folklorne skupine, udeleženke Folkarta, vsako leto predstavijo bogato svetovno kulturno izročilo tudi po Sloveniji. Letos bodo gostovale v Miklavžu na Dravskem polju, Lenartu v Slovenskih goricah, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Velenju, Majšperku in na Zgornji Velki.
Živahno bo, glasno in pisano. Prisrčno vabljeni!
Torek, 27. junij
20.00, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 35. FOLKART – povorka (BDI, BUL, CHN, CZE, INA, SRB, SLO)
21.00, Glavni oder: 35. FOLKART – otvoritev (BDI, BUL, CHN, CZE, INA, SRB, SLO)
Sreda, 28. junij
11.30, Glavni trg: 35. FOLKART V MESTU (BDI, BUL, INA)
19.00, Glavni trg: 35. FOLKART V MESTU (BDI, BUL, INA)
19.30, Miklavž: 35. FOLKART V MESTU (SRB)
Četrtek, 29. junij
11.30, Glavni trg: 35. FOLKART V MESTU (CHN, CZE, SRB)
19.00, Glavni trg: 35. FOLKART V MESTU (CHN, CZE, SRB)
Petek, 30. junij
11.30, Europark: 35. FOLKART – povorka (BDI, BUL, CHN, CZE, INA, SRB)
Sobota, 1. julij
11.00, Glavni trg: 35. FOLKART V MESTU (BDI, BUL, CZE, INA, SRB)
21.00, Glavni oder: 35. FOLKART - zaključek (BDI, BUL, CZE, INA, SRB, SLO)
Nastopajoče skupine
1. BOLGARIJA
»Professional Folk Dance Ensemble Trakia«, Plovdiv
Dežela vrtnic in pravljic. Stara mesta, izjemna kulturna dediščina. In peščene obale Črnega morja.
Iz ene najstarejših držav v Evropi, njeni začetki segajo v leto 681, ki slovi po izjemnih naravnih lepotah ter vrhunski kulinariki, iz mesta Plovdiv, ki je starejše od Rima, Kartagine in Istanbula, prihaja folklorni ansambel Trakia. Njegovo skoraj 50-letno delovanje pomeni neprekinjeno vez med sodobno umetnostjo in globokimi koreninami bolgarske folklore, ritualov ter legend. So izjemni, vrhunski umetniki in pravi profesionalci. Nenehno iskanje novih pristopov in neusahljiv ustvarjalni žar jih uvršča med najvidnejše folklorne ansamble sodobnega časa. Njihov sijajen način razkrivanja ogromnega tradicionalnega bogastva iz vseh etnografskih območij Bolgarije nas vedno znova opomni, da so tako vrhunske skupine vedno dobrodošle gostje na našem festivalu.
2. BURUNDI
Les Tambours Du Burundi »Ikiyago Legacy«, Burundi (z domicilom v Bruslju)
Burundijski pregovor: »Ne kliči strele nad tvoje sovražnike, saj lahko udari tudi tvoje prijatelje.«
Burundi velja za »pozabljeno državo« na stičišču afriških Velikih jezer in vzhodno Afriko. Evropski kolonialisti so dolgo nadvladovali to deželo, kjer prebivalci pripadajo plemenom Hutu, Tutsi in Twa. Krvavo medetnično nasilje je mnoge Burundijce pregnalo po svetu, predvsem v Nemčijo in Belgijo.
Bobne, ki so pomemben del burundijske kulture, obravnavajo kot »sveto glasbilo« (ingoma). Umetnost bobnanja je skoraj mistična, saj simbolizira združevanje ljudstva, glasbe in inštrumenta, pomeni pa moč in svobodo. Iz težkih, grobo obdelanih bobnov, največji tehtajo tudi do 70 kilogramov, prihajajo neverjetni ritmi. Govorijo predvsem o volji in veselju do življenja.
Vsi člani skupine Ikiyago Legacy so potomci slavnih kraljevih bobnarjev iz osrednjega dela države, iz pokrajine Gishora. K nam pa prihajajo iz Bruslja, kjer so našli svoj domicil, saj le tako lahko to izjemno kulturo predstavljajo po svetu.
3. ČEŠKA
»Folklorní soubor ŠOTYŠ«, Milotice
Očarljiva dežela bogate kulturne dediščine, znanosti in umetnosti. Pivo, knedlčki in gradovi.
Mlada folklorna skupina Šotyš prihaja iz Južne Moravske, iz vasi Milotice, ki so od Brna oddaljene slabih 45 kilometrov. Ime so si nadeli po starem srednjeevropskem plesu »šotiš«, ki velja za predhodnika polke. Moravska je regija, kjer je folklora sestavni del življenja. Polna barv, okusov in več sto let starih plesov, parad ter festivalov, ki jih ljudje še danes živijo na polno. Prav posebno mesto med njimi ima moški ples verbuňk, ki ga je zaradi njegove edinstvenosti UNESCO uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine. In skupina Šotyš je na izvajanje tega plesa še posebej ponosna.
4. INDONEZIJA
»Tegal Art House Fundation«, Tegal, Jawa Tengah
Preko 17.000 otokov. Dežela nasmehov, templjev, vulkanov. Budizem, islam, hinduizem.
Je bujna, tropska država, kjer visoko ozaveščena kultura združuje več kot 600 ljudstev z njihovimi jeziki in verovanji. So izjemno prijazni ljudje; nasmeh Indonezijcev prihaja iz srca, ne zgolj z obraza. Svojo tradicijo globoko spoštujejo. Po vsem svetu so znani njihovi kulturni zgodovinski spomeniki, če omenimo samo Borobudur in kompleks templjev Prambanan.
Tegal umetniška šola se nahaja na osrednjem delu otoka Java, ki je najbolj naseljen otok na svetu. Trudijo se nadgrajevati visoko kulturo skozi ohranjanje tradicije kot nacionalne identitete, na katero so izjemno ponosni. In ta ponos z veseljem ponesejo v svet.
5. KITAJSKA
»The Folk Dance Ensemble of Zhejiang Conservatory of Music«, Hangzhou, Zhejiang Province
Dežela cesarjev, Šaolinskih menihov in dinastij, velikega kitajskega zidu in ogromnih razdalj.
Ena najstarejših civilizacij na svetu; stari Kitajci so izumili smodnik, svilo, papir, leseni kliše za tisk in magnetni kompas. Kitajska kultura spada med največje in najstarejše v zgodovini človeštva.
Šola ljudskih plesov konservatorija za glasbo iz mesta Hangzhou na svež način predstavlja tradicijo ljudstva Han v provinci Zhejiang, iz bogate etnične ljudske plesne zakladnice pa izvaja izvirna, izbrana dela manjšin, kot so Sha in Dai, mongolska, ujgurska in tibetanska. Njihov bogat in barvit etnični slog žanje nedeljena priznanja.
6. SRBIJA
»Akademsko kulturno društvo Španac«, Beograd
Srce Balkana. Izjemna kultura. Dežela gostoljubnosti in dežela za gurmane. Guča in salaši.
Srbija je dežela gostoljubnih ljudi, temperamentnih in zapriseženih veseljakov. Hkrati pa gojijo globoko spoštovanje do svoje kulture. Folklorna skupina univerze iz Beograda Španac premore originalnost, nezgrešljivo iskrivost ter raznolikost, ki jo nadgradijo z udarnimi ritmi in lepoto tradicijskih kostumov. Ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih običajev in avtentičnost narodnih noš, ki pa jim dodajajo pridih modernega. Veličina ljudskega življenja je temelj sleherne predstave tega folklornega ansambla, ki je gostoval že po vsem svetu.
7. SLOVENIJA
»Akademska folklorna skupina Študent«, Maribor
Raznolika kultura, bogata ljudska tradicija. Deželica na sončni stani Alp.
Našo prelepo Slovenijo, ki v svetu uživa sloves gostoljubne in prijazne dežele, zastopa domača, mariborska folklorna skupina. Naši »Kudovci« so tudi marljivi pomočniki pri izpeljavi Folkarta, saj so vodiči tujim skupinam v času njihovega bivanja pri nas.
Vsako leto pa imajo to čast, da so prvi, ki nastopijo na odru Folkarta ter ga nato tudi zaključijo.
AFS Študent predstavlja tradicijske plese vseh slovenskih pokrajin in je za svoje kvalitetno delo prejel že dve pomembni priznanji, in sicer Zlato plaketo ZKO Maribor ter prestižno Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki je najvišje priznanje, kar ga je v Sloveniji za folklorno dejavnost moč dobiti.
