35. mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART
27. 6.–1. 7. 2023
Folkart, okno v svet
Mariborski mednarodni folklorni festival Folkart je največji slovenski festival ljudske tradicije in eden izmed evropskih »velikih pet«, poznajo pa ga tudi po celem svetu. Vsako leto ponudi prave bisere svetovne tradicijske nesnovne umetnosti, ki jo Mariborčani lahko spremljamo dobesedno na domačem dvorišču.
Mnogo je bilo že zapisanega o tem našem folklornem prazniku. Vztrajno ponavljamo, kar je prav, da so si ga leta 1989 izmislili takratni člani Akademske folklorne skupine Študent, torej naši »Kudovci«, in da so sedanji člani še vedno v veliko pomoč pri izvedbi.
Folkart je v štirih letih delovanja postavil temelje za Festival Lent. Že takoj je postal edini slovenski tovrstni festival, ki ga je pod okrilje vzela svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festival de Folklore). Na njegovem odru se je v vseh letih zvrstilo že več kot 82 različnih držav z vsega sveta. Čudoviti spomini nas vežejo na nešteto vrhunskih skupin, ki so nam prinesle delček svoje kulture. Včasih tako posebne, da smo jo sploh prvič videli v živo – recimo Republika Tuva, Kabardino-Balkarija, Burjatija, Baškortostan … le kdo bi vedel za vse te države? Pa Havaji, Filipini, Otočje Guam, Fiji, Swaziland, celotna Evropa od Grčije do Finske, Burundi, Kitajska in Kuba, od Argentine do Urugvaja, Mehike in Brazilije ter Peruja. Kostarika, Panama in Kolumbija, derviši iz Turčije in divji bojevniki iz Osetije. Pa Laponci iz arktičnega kroga in plesalci z vročih Cookovih otokov. Da o Maorih z Nove Zelandije sploh ne govorimo. In še in še bi lahko naštevali. Na mariborski Folkart je že skoraj ves svet prinesel svoje edinstvene zgodbe.
Hvaležni smo zanje, ustvarile so nam nepozabne spomine. Čas pa je, da pogled usmerimo naprej.
Petintrideset let ni kar tako – vsa leta je Folkart deloval nemoteno, celo v času pandemije, ki nam je vsem obrnila življenje na glavo. Zato ničesar več ne jemljemo kot samoumevno. Letošnja bera držav je takšna, da še sami komaj verjamemo. Ampak, kot vsako leto, ko se želodec krči od nervoze vse do takrat, dokler letala ne pristanejo in avtobusi po dolgi poti ne prispejo v Maribor, bo do letošnjega junija še bolj napeto. Kajti bera držav je izjemna in za zdaj velja, da jih bo kar pet v Evropo prispelo z drugih kontinentov, torej bodo »prifrčali«. Ravno zaradi tega ohranjamo zdravo mero previdnosti. Saj, kajti pri programu Folkarta res do zadnjega ne vemo, če bo vse »klapalo«.
V današnjem svetu, ko zemlja vse bolj pada s tečajev, so lahko spremembe kaj hitro edina stalnica.
Ogromno delo, ki ga zahteva priprava in izvedba takšnega festivala, kot je Folkart, je v celoti poplačano, kadar organizatorji na nastopih folklornih skupin lahko vidimo veliko, veliko zadovoljnih in nasmejanih obrazov.
Živahno bo, glasno in pisano. Prisrčno vabljeni!
Glavni oder, Trg Leona Štuklja
- Torek, 27. junija: slavnostna otvoritev 35. Folkarta na Glavnem odru (vsaka skupina se bo predstavila z eno odrsko koreografijo).
- Sobota, 1. julija: slavnostni zaključek 35. Folkarta na Glavnem odru (za slovo bo vsaka skupina prikazala dve svoji najbolj atraktivni koreografiji).
Folkart po mestu
- Sreda, 28. junija in četrtek, 29. junija: dopoldan in zvečer, Glavni trg (vsak dan po tri skupine).
- Sobota, 1. julija: tradicionalno obarvan dopoldanski nastop, Glavni trg (vse skupine).
Udeleženke Folkarta v letu 2023
1. BOLIVIJA
»Elenco Nacional del folklore de Bolivia«, La Paz
Titikaka, dve prestolnici. Največje slano »ogledalo« na svetu. Tiwanaku, zibelka andske civilizacije.
Etnična in kulturna raznolikost Bolivije, tega še ne docela raziskanega bisera v Južni Ameriki, je naravnost očarljiva. Na vseh področjih kulture nacionalna identiteta odraža vplive iz obdobja španske kolonizacije, v kombinaciji z avtohtonimi običaji.
Folklorna skupina Elenco, ki bo prvič umestila Bolivijo na seznam držav Folkarta, deluje ravno v tej smeri – razvija in spodbuja kakovostno umetniško, kulturno in izobraževalno delovanje ter podpira oblikovanje nacionalne identitete, ki temelji na večkulturni in večetnični realnosti države.
2. INDONEZIJA
»Tegal Art House Fundation«, Tegal, Jawa Tengah
Preko 17.000 otokov. Dežela nasmehov, templjev, vulkanov. Budizem, islam, hinduizem.
Je bujna, tropska država, kjer visoko ozaveščena kultura združuje več kot 600 ljudstev z njihovimi jeziki in verovanji. So izjemno prijazni ljudje; nasmeh Indonezijcev prihaja iz srca, ne zgolj z obraza. Svojo tradicijo globoko spoštujejo. Po vsem svetu so znani njihovi kulturni zgodovinski spomeniki, če omenimo samo Borobudur in kompleks templjev Prambanan.
Tegal umetniška šola se nahaja na osrednjem delu otoka Java, ki je najbolj naseljen otok na svetu. Trudijo se nadgrajevati visoko kulturo skozi ohranjanje tradicije kot nacionalne identitete, na katero so izjemno ponosni. In ta ponos z veseljem ponesejo v svet.
3. KITAJSKA
»The Folk Dance Ensemble of Zhejiang Conservatory of Music«, Hangzhou, Zhejiang Province
Dežela cesarjev, Šaolinskih menihov in dinastij, velikega kitajskega zidu in ogromnih razdalj.
Ena najstarejših civilizacij na svetu; stari Kitajci so izumili smodnik, svilo, papir, leseni kliše za tisk in magnetni kompas. Kitajska kultura spada med največje in najstarejše v zgodovini človeštva.
Šola ljudskih plesov konservatorija za glasbo iz mesta Hangzhou na svež način predstavlja tradicijo ljudstva Han v provinci Zhejiang, iz bogate etnične ljudske plesne zakladnice pa izvaja izvirna, izbrana dela manjšin, kot so Sha in Dai, mongolska, ujgurska in tibetanska. Njihov bogat in barvit etnični slog žanje nedeljena priznanja.
4. NOVA ZELANDIJA
»Ensemble Taumata Whitireia«, Wellington
Aotearoa – dežela dolgega belega oblaka. Maori. Kivi in prakuščar tuatara. Čarobna narava.
Pravijo, da je ena najlepših dežel na svetu. Zanesljivo pa je ena najbolj edinstvenih. Še posebej zaradi potomcev staroselcev, Maorov. Njihovo življenje temelji predvsem na zapleteni hierarhiji in ohranjanju starodavnih obredov, izjemne raznovrstnosti umetniških form, ki se odraža tako v besedi kot pesmi. Pravi kult predstavlja bojni ples Haka, okraševanje telesa s tradicionalno tetovažo ta moka ter rezbarjenje lesa, whakairo rakau. Taumata Whitireia, kar pomeni »vrh gore«, nam bodo izrisali zgodbe kulture Maorov, prebivalcev Samoe in Cookovih otokov. Polinezija prihaja v Maribor.
5. SRBIJA
»Akademsko kulturno društvo Španac«, Beograd
Srce Balkana. Izjemna kultura. Dežela gostoljubnosti in dežela za gurmane. Guča in salaši.
Srbija je dežela gostoljubnih ljudi, temperamentnih in zapriseženih veseljakov. Hkrati pa gojijo globoko spoštovanje do svoje kulture. Folklorna skupina univerze iz Beograda Španac premore originalnost, nezgrešljivo iskrivost ter raznolikost, ki jo nadgradijo z udarnimi ritmi in lepoto tradicijskih kostumov. Ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih običajev in avtentičnost narodnih noš, ki pa jim dodajajo pridih modernega. Veličina ljudskega življenja je temelj sleherne predstave tega folklornega ansambla, ki je gostoval že po vsem svetu.
6. ZIMBABVE
»Ezimnyama Dance Company«, Harare
Viktorijini slapovi, reka Zambezi in Hudičev bazen. Nacionalni parki, sloni, nosorogi in žirafe.
Zimbabve, nekoč z imenom Rodezija, leži v južnem delu afriške celine. Prvi naseljenci so bili Bušmani, ki so prišli v stik s svahili trgovci ter celo Portugalci, okoli leta 1830 pa je disidentska skupina plemena Zulu, Ndebele, zavzela večji del dežele in vsilila svojo prevlado.
Cilj folklornega ansambla »Ezimnyama« je promovirati bogato kulturo svojega ljudstva po vsem svetu in jo s tem tudi ohranjati. Z nastopanjem po celotni Afriki so si pridobili precej izkušenj, kar je razvidno iz kakovosti njihovega repertoarja. Umetniški izraz skupine je v mnogih oblikah prežet z veselo in bujno preprostostjo, glasbo in ples pa so razvili z veliko ustvarjalnosti ter avtentičnosti.
7. SLOVENIJA
»Akademska folklorna skupina Študent«, Maribor
Raznolika kultura, bogata ljudska tradicija. Deželica na sončni stani Alp.
Našo prelepo Slovenijo, ki v svetu uživa sloves gostoljubne in prijazne dežele, zastopa domača, mariborska folklorna skupina. Naši »Kudovci« so tudi marljivi pomočniki pri izpeljavi Folkarta, saj so vodiči tujim skupinam v času njihovega bivanja pri nas.
Vsako leto pa imajo to čast, da so prvi, ki nastopijo na odru Folkarta ter ga nato tudi zaključijo.
AFS Študent predstavlja tradicijske plese vseh slovenskih pokrajin in je za svoje kvalitetno delo prejel že dve pomembni priznanji, in sicer Zlato plaketo ZKO Maribor ter prestižno Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki je najvišje priznanje, kar ga je v Sloveniji za folklorno dejavnost moč dobiti.
*Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.
