33. Folkart - zaključek (BUL, CZE, SRB, SLO)

Priporočamo
Folkart | folklora in ples | Folklorni festival
 Kupi karto

Sklepno dejanje letošnjega Folkarta bo v soboto, 3. julija, v prekrasni dvorani Union, kjer se bodo vse nastopajoče skupine s svojimi najboljšimi koreografijami poslovile od Mariborčanov. 

Mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART 

Mariborski Folkart, največji slovenski in tudi evropski folklorni praznik, je mariborsko okno v svet. 

Je edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan tako s strani svetovne nevladne organizacije CIOFF® in vrhunskih strokovnjakov. Naše mesto je že zdavnaj postavil v center folklornega zemljevida Evrope, prav tako tudi na eno najvidnejših mest v svetovnem merilu. Folkart sleherno leto privabi najbolj uveljavljene folklorne skupine od blizu in daleč. Mariborčani tako kar na domačem pragu spoznavamo tradicijsko kulturo, običaje, zvoke in ritme sveta, tudi tistih najbolj skritih kotičkov našega planeta, ki jih vidimo le na zemljevidih. Sicer je pandemija grobo oklestila program že v letu 2020, kljub temu pa smo vztrajali. Tudi letos. Uspelo nam je povabiti nekaj odličnih folklornih ansamblov, ki bodo dodobra popestrili ter obarvali naše mesto. 

Folkart, ki so ga Mariborčani že dolgo nazaj vzljubili in so nanj upravičeno ponosni, je zakorakal v svoje triintrideseto leto. Smelo, optimistično. Za vse ljudi svobodnega duha in odprtega srca, ki želijo videti tudi preko oddaljenih obzorij. 

Še dve leti nazaj smo lahko mirno rekli, da se ob nastopih folklornih skupin po mestnih ulicah in trgih »pol Maribora zbere v mestu«. Na svoj račun so prišli vsi ljubitelji čarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izročila. In zakaj ne bi moglo biti tako tudi letos? Seveda bo. Sicer manj množično, saj bomo na festivalu upoštevali vse ukrepe proti širjenju virusa, vendar vseeno zanimivo, veselo, glasno. 

Letošnji Folkart bo potekal v znamenju miline ter barvitosti češke skupine »Kyjov«, energičnosti in popolnosti bolgarske skupine »Sredets« ter izjemne strasti in vrhunskosti srbske skupine »Sevojno«, v družbi izjemne slovenske skupine »AFS Študent«, naših mariborskih »Kudovcev«. 

Folkloristi komaj čakajo na te nastope, razveselijo jih gledalci, s katerimi zelo radi delijo svojo kulturno tradicijo. Zato ne zamudite srečanja s folkloristi. Z bežnim pogledom, iskrenim nasmeškom ali fotografijo si lahko ustvarite nepozabne spomine.

Priložnosti bo kar nekaj; v četrtek, 1. julija in v petek, 2. julija, se bodo vse nastopajoče skupine predstavile že dopoldan na Glavnem trgu in Trgu Leona Štuklja, enako v zgodnjih večernih urah. V petek proti večeru pa tudi v mestnem parku, na Art kampu.

Sklepno dejanje letošnjega Folkarta pa bo v soboto, 3. julija zvečer, v prekrasni dvorani Union, kjer se bodo vse nastopajoče skupine s svojimi najboljšimi koreografijami poslovile od Mariborčanov. 

V teh časih, ki jih označuje pandemija, še posebej potrebujemo optimizem, vero v boljše čase in pogled skozi okno v svet, ki nam ga nudi Folkart – veselo bo, čudovito, glasno in strastno!

Da, v soboto se bomo poslovili od letošnjih udeleženk. Ampak samo za letos. V naslednje leto pa zremo z optimizmom, saj verjamemo, da bomo ponovno na svojem »domačem dvorišču« pozdravili bisere svetovne folklore tudi z drugih celin, ne le Evrope, ki smo jih v našem mestu imeli priložnost občudovati skozi desetletja. Da, naš Folkart, izjemen festival, je naše mesto že zdavnaj postavil na svetovni zemljevid.   


Četrtek, 1. julij
10.30 Glavni trg: 33. FOLKART (BUL, CZE)
11.00 Trg Leona Štuklja:  33. FOLKART (BUL, CZE)
11.00 Glavni trg: 33. FOLKART (SRB)
11.30 Trg Leona Štuklja: 33. FOLKART (SRB)
19.00 Glavni trg: 33. FOLKART (BUL, CZE, SRB)

Petek, 2. julij
10.30 Glavni trg: 33. FOLKART (CZE, SLO)
11.00 Trg Leona Štuklja:  33. FOLKART (CZE, SLO)
17.00 Mestni park Maribor: 33. FOLKART (CZE, SLO)
20.00 ŠD Lenart: 33. FOLKART (SRB)
20.00 KD Slovenj Gradec: 33. FOLKART (BUL)

Sobota, 3. julij
11.00 Glavni trg:  33. FOLKART (BUL, CZE, SRB)
20.00 Dvorana Union: 33. FOLKART – ZAKLJUČEK (BUL, CZE, SRB, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2021

1/ BOLGARIJA – Folklorni plesni ansambel »Sredets« iz Sofije
2/ ČEŠKA – Folklorni ansambel Moravske »Kyjov« iz Kyjova
3/ SRBIJA – Ansambel narodnih plesov in pesmi KUD »Sevojno« iz Sevojna 
4/ SLOVENIJA – Akademska folklorna skupina »Študent« iz Maribora


1. BOLGARIJA

Folklorni plesni ansambel »Sredets«, Sofija

Bolgarija povezuje Evropo z Orientom, je dežela vrtnic in vrhunske kulinarike; poznavalci stavijo na »šopsko salato«, »grozdovo rakijo« in »pečeno jagnje«. Ena najstarejših držav v Evropi premore ogromno število veličastnih naravnogeografskih in kulturnih spomenikov pod zaščito UNESCA. Je raznolika, prvinska dežela, z neokrnjeno naravo. Dolge, lepe peščene plaže, živopisna jezera in reke, veličastne planine in vinogradi, pa tudi najbolj redke vrste divjih živali v Evropi.Ljudje so ponosni, samosvoji, tipično slovansko gostoljubni in prijazni. Na tem območju so imeli svoja prva prebivališča že Tračani, na obali Črnega morja so starodavni Grki gradili svoja prva mesta, svoj pečat pa so s priključitvijo velikemu imperiju dodali še Rimljani. Tako je stičišče mnogih starodavnih kultur postavilo temelj za bogato tradicijo in ljudske običaje, ki jih Bolgari tudi dandanes strastno negujejo.

Vso to strast do lastnih korenin nam bodo predstavili člani ansambla »Sredets«, ki je najstarejši folklorni plesni ansambel v Bolgariji, saj je leta 2017 praznoval častitljivih 80 let obstoja. V začetku leta 1937 ga je v Sofiji ustanovila skupina navdušenih mladih zanesenjakov, pod vodstvom Jordana Nikolova, in sicer pod pokroviteljstvom občine mesta Sofija.V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je vodstvo prevzel g. Dimitar Dimitrov, ki je ustvaril plese, kot so svetovno znane »Shopska suita«, »Trakiiska Nazdravitza«, »Gergiovden« in »Pirinska Mladost«. Od takrat jih izvajajo generacije in generacije plesalcev. Tako je ansambel »Sredets« postal standard za pravilno in visoko umetniško interpretacijo bolgarske glasbe ter folklornega plesa, in si s tem prislužil sloves enega najboljših folklornih ansamblov v Bolgariji. Odlikujeta jih izjemna čistost, slog ter močno čustveno in pristno umetniško mojstrstvo. Zaradi najvišjih umetniških dosežkov in bogate koncertne dejavnosti ima ansambel bogato zbirko nagrad, ki si jih je prislužil s številnimi nastopi na neštetih odrih po svetu.

2. ČEŠKA

Folklorni ansambel pesmi in plesov Moravske »Kyjov«, Kyjov

Češka, dežela z bogato univerzitetno tradicijo ter močno avtomobilsko in strojno industrijo, je celinska država v srednji Evropi, ki zajema tudi zgodovinska ozemlja nekdanjih avstrijskih dežel, in sicer Češko, Moravsko in Češko Šlezijo. Skozi zgodovino je ta država doživljala mnoge težke spremembe, ki so v obdobju po drugi svetovni vojni zaustavile hitro rastoč gospodarski razvoj ter začasno utišale svobodomiselni duh prebivalcev. Češka kultura, literatura, glasba in umetnost so igrale pomembno vlogo še posebej v časih, ko so bili Čehi politično zatirani. Skozi kulturna in literarna prizadevanja, še posebej v začetku 19. stoletja in nato ponovno leta 1960, so se Čehi borili za politično svobodo; iz obdobja za železno zaveso so zrasli v samozavesten, politično ozaveščen in uspešen narod. Češka namreč ne slovi zgolj po pivu, ki je nekakšen njihov zaščitni znak, ampak predvsem kot dežela gradov in dvorcev, očarljivih majnhih mest, izjemne UNESCOVE dediščine, še posebej pa po najstarejši univerzi srednje Evrope (Karlova univerza). Ena najlepših evropskih prestolnic, »Zlata« Praga, je peto najbolj obiskano mesto na svetu.

To očarljivo, nadvse zanimivo in s tradicijo bogato deželo, od nas oddaljeno le nekaj ur vožnje, bodo predstavili mladi člani Ansambla ljudskih pesmi in plesov Kyjov, ki deluje v istoimenskem mestu, znanem kot »kraljevsko«, na jugovzhodu Moravske na Češkem. Ansambel je bil ustanovljen leta 1942, ko so mladi in strastni ljubitelji kulturne tradicije želeli ohraniti bogato dediščino ljuske zakladnice. Še dandanes je glavna usmeritev ansambla iskanje, oživitev in ohranjanje starih, še posebej tistih že skoraj pozabljenih običajev, ki jih skozi pesem in ples, ob avtentični češki glasbi predstavljajo po svetu. In ravno zahvaljujoč tem dejavnostim ansambla majhno, vendar zelo poznano mesto Kyjov, ki šteje samo okoli 12.000 prebivalcev, še naprej vzdržuje po vsej deželi znane tradicionalne sezonske svečanosti, kot so pust, postavljanje mlajev ter prirejanja najstarejšega ljudskega praznika na Češkem, imenovanega »Moravsko leto«. Ob vseh teh aktivnostih mladi člani ansambla Kyjov občinstvu doma ter vse od Evrope, Amerike in Azije predstavljajo izjemno kulturo svoje dežele. Njihovi nastopi pa imajo zaradi umetniško izdelanih ter razkošnih narodnih noš (kostumov) še poseben pridih vrhunskosti.

3. SRBIJA

Ansambel narodnih plesov in pesmi KUD »Sevojno«, Sevojno

Srbija leži v jugovzhodnem delu Evrope, v samem srcu Balkanskega polotoka. Med več kot sedmimi milijoni prebivalcev živijo Srbi in pripadniki okoli 40 različnih narodnostnih skupnosti. Ljudje so gostoljubni ter temperamentni veseljaki čudovite narave. V svetu je najbolj znana srbska metropola Beograd, vendar je Srbija veliko več kot le prestolnica. Številni naravni rezervati, zdravilišča, jezera ter zgodovinski spomeniki so izjemnega pomena, priljubljena pa je tudi tradicionalna kulinarika. Ponosni so na svojo svojstveno kulturo in bogato ljudsko tradicijo, ki plemeniti evropski kulturni prostor.

Srbska tradicijska kultura je znana po vsem svetu. Izjemno raznovrstna, energična, strastna in čudovita. Najprej seveda pomislimo na »kolo«, ki je tudi del nesnovne kulturne dediščine Srbije pod UNESCOVO zaščito. Vendar imajo sami širši izraz za folklorne plese, in to so t. i. »igre«, vezane na etnično ozemlje, iz katerega izvirajo. Temu prilagodijo tudi narodne noše (kostume), ki so vse po vrsti neprecenljive vrednosti. Zlato okrasje, nakit, cekini, materiali – vse so ročno izdelane umetnine. 

Pod okriljem podjetja Valjarnica bakra in aluminija iz Sevojna je bilo leta 1954 ustanovljeno kulturno umetniško društvo Sevojno. Mnoge generacije so dobile priložnost ukvarjati se s kulturo, največje zanimanje pa je vladalo za ljudske plese, pesmi in glasbo, kar je sploh značilno za Srbijo – gojijo globoko spoštovanje do svojega ljudskega izročila, ga negujejo in ohranjajo v prvotni obliki.  

Z mnogo vloženega truda se je folklorna sekcija počasi osamosvojila ter na osnovi uspehov prerasla v današnjo vrhunsko folklorno skupino, ki spada med najboljše v Srbiji. Mnoga gostovanja širom sveta na največjih festivalih so potrditev visoke kvalitete in prepoznavnosti ansambla. 

Originalnost, raznolikost, ritem, lepota noš, obširen program in izjemna iskrivost ter izvajalske sposobnosti so največja odlika ansambla, ki vlaga velike napore v ohranjanje pristnih in izvirnih ljudskih običajev. Prav tako ohranjajo izvirnost narodnih noš in njihova izjemna zbirka folklornih kostumov, vseh izdelanih ročno, vsebuje veliko primerkov, starih tudi preko sto let.

Navdušeno občinstvo širom sveta je najboljši dokaz, da je folklorna skupina Sevojno ena izmed najboljših, vrhunskih skupin balkanskega prostora. 

4. SLOVENIJA 

Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor

Mala Slovenija, država velikih in marljivih ljudi, je pravi biser naravnih lepot ter polna ljudskih šeg in običajev. Podalpska dežela na jugu Evrope, z manjšim delom tudi sredozemska in panonska, je prava mešanica vplivov različnih kultur, kar se odraža v bogati ljudski dediščini, ki jo ohranjajo številne folklorne skupine. Ena najboljših in najvidnejših je mariborska skupina Študent, katere začetki segajo v leto1964.Do osamosvojitve Republike Slovenije so izvajali plese vseh jugoslovanskih republik ter pokrajin, kasneje pa so delo usmerili v raziskovanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin. 

Člani AFS Študent bogato folklorno tradicijsko izročilo predstavljajo po vsej Evropi, obiskali pa so tudi že Ameriko, države v Aziji in celo daljni Avstralijo ter Polinezijo. S svetovno priznanih folklornih festivalov se »študentje« vračajo z najvišjimi možnimi ocenami za njihovo kvaliteto izvedbe ter odrsko predstavitev. S svojim kvalitetnim in predanim delom si je akademska folklorna skupina Študent pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobila tudi prestižni priznanji Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost. Njihov umetniški program sestavljajo koreografije, ki so plod poglobljenega raziskovanja slovenske tradicije, ljudskega izročila, šeg in navad. AFS Študent pa tudi pomaga pri organizaciji Mednarodnega CIOFF® folklornega festivala Folkart, katerega nepogrešljiv del so že od samega začetka, od leta 1989. 

Lokacija

Pokrovitelj dogodka

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava