101. leto po Koroškem plebiscitu

GT22 | ostalo | diskusija
  • 19.30 - 20.30
  • Vstopnine ni.

Fokus Celovec – Klagenfurt

Koroški plebiscit (nemško: Kärntner Volksabstimmung), ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Koroški plebiscit je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa Koroških Slovencev vse do današnjih dni. Koroški plebiscit je nenavadno dolgotrajen fenomen, katerega posledice še danes razdvajajo velik del slovenske in koroške javnosti in ki še danes v marsičem opredeljuje vsakdanjo politično realnost na avstrijskem Koroškem. Kot takšen je imel daleč dolgotrajnejše in bolj tragične učinke od nekaterih drugih podobnih plebiscitov, ki so se na različnih delih Evrope izvajali po 1. svetovni vojni (dansko-nemški plebiscit v Schleswigu, nemško-poljski plebiscit v Gornji Šleziji). Vse vpletene strani ga še danes razlagajo precej drugače: nemško-nacionalna stran kot zavestno in prostovoljno odločitev koroških Slovencev za vključitev v nemški jezikovni in kulturni krog, slovenska stran bodisi kot nacionalno tragedijo bodisi kot prevaro, koroški Slovenci pa predvsem kot začetek več desetletij trajajočega zatiranja in odrivanja iz javnega življenja na Koroškem.

Lani ob njegovi 100-letnici so se burne razprave o položaju slovenske manjšine in kulture na avstrijskem Koroškem še ojačale. Klubom slovenskih študentk in študentov z Dunaja, iz Gradca in s Koroškega je "dovolj zlaganosti o neizpolnjenih obljubah", kot so lani zapisali v skupnem javnem pismu. Avstrijska dežela Koroška "se hvali s svojo napredno manjšinsko politiko", v resnici pa "zajamčene pravice koroških Slovencev zanemarja že celo stoletje". Študentje pišejo, da "je bil konsenz med dvojezično in nemško govorečimi zmeraj zgolj kompromis na rovaš manjšine". In tako smo prispeli v leto 2020, do stote obletnice koroškega plebiscita. Tega so v deželi zmeraj pospremili z "nemškonacionalnimi in rasističnimi praznovanji". "Letos želijo ta praznovanja zgolj oviti v nov papir, na katerem piše 'dobro sožitje in dvojezična Koroška'," so lani ugotavljale slovenske študentke in študenti …

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Koro%C5%A1ki_plebiscit


Fokus: Slovenci in nas meje

Lanskemu letu okroglih obletnic dogodkov, ki so bistveno zaznamovali slovenske meje in zgodovino (100. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu, 100. obletnica Koroškega plebiscita) je sledilo leto bolj ali manj zaprtih meja. Zdaj, ko se te znova vsaj delno odpirajo, bomo v GT22 pogled uperili čeznje, in se fokusirali v slovensko zamejstvo in izseljenstvo. K rojakom in rojakinjam, ki so se zaradi političnih pretresov, zgodovinskih prelomnic ali eksistenčne nuje znašli za mejami nacionalne države Slovenije. Ukvarjali se bomo z vprašanji: kako so živeli nekoč in kako živijo danes, s čim se morajo soočati zaradi svoje manjšinske identitete, kako dojemajo nacijo, nacionalnost in nacionalizem ter kako se skozi ta vprašanja oblikujeta njihova kultura in umetnost? 

GT22 je hkrati nevladna organizacija, prostor in skupnost, inter(trans)disciplinarni laboratorij, ki povezuje umetnost, kulturo, urbane športe in življenje. Ob organski rasti skupnosti, skozi skupne projekte in na osnovi refleksije in odzivanja na potrebe, ki se porajajo znotraj in onkraj prostorov na Glavnem trgu 22, GT22 neprenehoma vzpostavlja izobraževalno, raziskovalno in produkcijsko platformo.

Lokacija

Pokrovitelj dogodka

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava