• 23.6. - 1.7. 2017
    MARIBOR, SLOVENIJA
  • DO ZAČETKA FESTIVALAŠE 247 DNI...
  • Glavni generalni pokrovitelj
    NKBM
 
NOVICE

BOB GELDOF – rock zvezdnik, ki ruši zidove

petek

19. 05. 2017

Njegova glasba in vse, kar z njo sporoča, ostaja aktualnejša kot kadarkoli, njegovo humanitarno delo pa se nadaljuje, bojevito, srčno in polno upanja.

Bob Geldof

Je neumoren glasbeni humanitarec, aktivist in verjetno najbolj poznan pop obraz osemdesetih, ki ga je posodil tudi glavnemu akterju v kultnem pinkfloydovskem filmu The Wall. Ta filmska zgodba iz leta 1982 bi lahko bila tudi njegova, saj kot naveličani rock zvezdnik Pink pade v eksistenčno krizo in se skozi halucinacije zadetosti in odmaknjenosti od realnega sveta z vzklikom »Stop!« prebija v sredo upora za rušitev zloglasnega zidu. Od takrat se tudi Geldof trudi podirati zidove s pop glasbo, predvsem tiste najvišje: med zahodno, preskrbljeno družbo in njenimi mogočneži, ter pozabljenimi reveži iz Afrike in drugih koncev sveta. Z organizacijo Live Aid koncertov leta 1985 je prepričal nacionalno televizijsko hišo BBC, da je kar 16 ur nepretrgoma prenašala izključno rock glasbo, s čimer je koncerte videlo kar 1,5 milijarde ljudi, zbrali pa so več kot 150 milijonov funtov pomoči.

Kljub temu, da je medtem pri 65 letih že pristal v kategoriji rokerskih dedkov, njegova energija in zavzetost ne popuščata. Novinarka britanskega Guardiana Miranda Sawyer, ki je ena izmed redkih v zadnjih letih z njim opravila intervju, je zapisala: »Lahko se pripraviš na intervju z Bobom Geldofom, ampak ne moreš se pripraviti nanj. Ne, da ne bi bil takšen, kot si ga predstavljaš, še več je, kot to. Večji, glasnejši, zabavnejši, bolj načitan, bolj neotesan, bolje obveščen in z bolj izdelanimi mnenji. Več vsega. Le redko vdihne. Medtem ko izstreljuje podatke o resursih planeta ('Ljudje bodo čez 80 let potrebovali 1700 odstotkov resursov Zemlje') in o energetski porabi Googla ('Vsakič, ko nekaj iščeš na Googlu, porabiš toliko energije kot bi 65 metrov vozil avtomobil').« Vključil se je tudi v napeto debato o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije in se v vodno-predreferendumskem dvoboju celo »meril« z eno izmed ladij Nigela Farraga, glavnega zagovornika Brexita.

Zaveda se, da so časi popolnoma drugačni, kot v osemdesetih, a pravi, da humanitarni problemi ostajajo, še več, postajajo celo hujši. Nazadnje se je znova oglasil ob krizi v vzhodni Afriki. »Morate si predstavljati, kako je to. Živijo svoje življenje, delajo za preživetje, uživajo z družino in otroci. Kot v kakšnem britanskem mestu, kjer hodiš v pub, uživaš s svojo družino, se prebijaš z vsakodnevnim delom. Predstavljajte si, kako bi bilo, če naenkrat ne bi bilo ničesar. Ti ljudje so borci za preživetje, a ne bodo preživeli barabije, poročene s klimatskimi spremembami. Lahko pa preživijo ob spremembi politične volje, da do njih pride vaša pomoč,« je še naprej prepričan v dobrodelnost ljudi. Svoja neumorna prizadevanja nadaljuje tudi z delom v neprofitnih organizacijah One Campaign (skupaj s pevcem Bonom) in Africa Progress Panel (ki ga je ustanovil Kofi Annan). Ob Nobelovi nagradi drugega Boba, namreč Dylana, za književnost pa ne gre pozabiti, da je bil prvi glasbenik na spisku za Nobelovo nagrado za mir.

Hkrati s svojimi aktivnostmi, ki očitno ostajajo neločljivo povezane z ustvarjanjem glasbe, je pred kratkim obudil tudi svojo glasbeno kariero. Znova je združil moči s skupino Boomtown Rats, s katero je kot frontman novovalskih Ircev v sedemdesetih začel svojo pot v višine glasbene slave in globine njenih prepadov. Poleg občasnih nastopov s staro druščino, s katero se je, kot pravi, hitro spet ujel, je sestavil še podporni band za svoje solo nastope, s katerim se bo ustavil tudi na Lentu. Njegova besedila so danes tako aktualna kot kadarkoli prej: pesem »I Don't Like Mondays«, s katero je neizbrisno zaznamoval vse ponedeljke tega sveta; »The Great Song of Indifference« kot himna sodobnemu nihilizmu; in »This Is the World Calling« kot grenko-sladka balada o razpetosti med svetoboljem in ljubeznijo do življenja. Njegova glasba, navdihnjena z irskimi melodijami, a še zmeraj novovalovsko protestniška in rokerska, je razumljiva tudi slovenski duši in sodobnemu dogajanju. Nekatere stvari so pač večne, tako kot upanje, da lahko svet spremenimo na bolje, pa čeprav z glasbo

Koncert zasedbe Bob Geldof & band lahko ujamete na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja v sredo, 28. junija, ob 21.30.

Nazaj na Novice